(ne)sebičnost???

Menim, da je eno najbolj osnovnih človekovih nagnjenj biti sebičen. In sicer, ker se mi že sam pojem nesebičnosti oz. altruizma zdi absurden. Popolnoma vsako človekovo dejanje je naravnano k temu, da ima od njega tudi korist. Vendar pod pojmom koristi ne mislim samo na takojšno materialno korist ampak tudi na samozadovoljstvo, miritev vesti, ... itd. Tudi dejanje, ki se sprva zdi popolnoma nesebično (anomimno darovanje denarja za dobrodelne namene) je zavestni ali podzavestni poskus, da bi umirili lastno vest ali pa dobili nekaj točk pri višjih silah (bogu). Torej je sebičnost najbolj vsakdanja stvar, ki v bistvu žene svet. vsa naša dejanja težijo k temu, da smo sami na boljšem. Prav vsa: sklepanje prijatelstev, iskanje partnerja, učenje, družbena in osebna aktivnost obče. Tudi z sebičnostjo je tako kot z sleherno stvarjo: v pravih količinah je ok v prekomernih pa strup. Sebičnost je torej docela neizogibna.